BIO AGENSi

Pri vsakem sumu na prisotnost bioloških agensov se za vstop v nevarno obmoèje uporablja 3. stopnja zašèite (plinotesna kemièna zašèitna obleka z izolirnim dihalnim aparatom pod obleko)!

 

Iskanje
Imena
Žarišèa
Pomoè
 
 

KRIMSKO KONGOŠKA MRZLICA (Crimean-Congo haemorrhagic fever A98.0)



Skupaj

Simptomi in znaki: visoka temperatura, mrzlica, splošna oslabelost, glavobol, bolečine v mišicah in vrtoglavica. Opazno je znižan krvni pritisk in upočasnjeno bitje srca, lahko so prisotne tudi abdominalne težave. Prisotna je tudi rdečica obraza, vratu in zgornjega dela prsnega koša, krvave beločnice ter vnetje očesne veznice. Diagnoza: potrditev virusne RNA z metodo RT PCR v serumu ali krvi bolnika Zdravljenje: ribavirin in podporno zdravljenje Preventiva: kontrola vektorja Izolacija in dekontaminacija: Virus je zelo občutljiv na okoljske pogoje, zato ga lahko uničimo že z običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi (hipoklorit) ali izpostavitvi suhi toploti (56°C, 30 min).





Splošno

Krimsko kongoško hemoragično mrzlico povzroča virus iz rodu Nairovirus. Virusni genom sestavljajo trije segmenti enojne negativno navite RNA. V naravi se virus ohranja s kroženjem med klopi rodu Hyalomma in vretenčarji. Klopi se okužijo s hranjenjem na asimptomatskih viremičnih živalih, virus se nato prenaša tako transstadialno kot tudi transovarialno. Virus KKHM je endemičen na območjih Afrike, Azije, Bližnjega Vzhoda in Vzhodne Evrope. Geografska razširjenost virusa tesno sovpada z razširjenostjo klopov rodu Hyalomma. V Evropi je bolezen endemična v Grčiji, Albaniji, na Kosovu in v Rusiji.



Zgodovina

Bolezen s simptomi, značilnimi za KKHM, so prvič opisali v Vzhodni Evropi in Aziji že v 12. stoletju. Leta 1944 se je na Krimskem polotoku zgodil prvi večji izbruh bolezen, ki so jo zato poimenovali krimska hemoragična mrzlica. Šele leta 1967 so povzročitelja bolezni uspešno izolirali iz krvi in tkiv bolnikov. Izkazalo se je, da je virus krimske hemoragične mrzlice enak virusu Kongo, ki so ga leta 1956 izolirali iz krvi bolnika v takratnem Belgijskem Kongu (današnja Demokratična republika Kongo). Zato so ga preimenovali v virus krimsko kongoške mrzlice.



Pojav simptomov

Inkubacijska doba

3 - 7 dni



Simptomi

Bolezen poteka v več fazah: inkubacijska doba, prehemoragična, hemoragična faza in doba okrevanja. Prva faza se začne nenadno z visoko temperaturo, mrzlico, splošno oslabelostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah in vrtoglavico. Opazno je znižan krvni pritisk in upočasnjeno bitje srca, lahko so prisotne tudi abdominalne težave. Pogoste so rdečice obraza, vratu in zgornjega dela prsnega koša, krvave beločnice ter vnetje očesne veznice. Med laboratorijskimi kazalci je značilen pojav trombocitopenije, levkopenije in povišanih vrednosti jetrnih encimov. Pogoste so motnje v strjevanju krvi. Hemoragična faza nastopi med 3. in 5. dnem bolezni in se začne s kožnimi krvavitvami na mestih punkcij. Obsežnost krvavitev je zelo različna, od drobnih petehij do velikih hematomov na koži in sluznicah, krvavitev iz nosu, dlesni, gastrointestinalnega trakta, urinarnega in respiratornega trakta. V hujših primerih lahko nastopi šok, diseminirana intravaskularna koagulacija (DIK), pride do odpovedi jeter, ledvic in dihal, pojava možganskih krvavitev ter kome. Stopnja smrtnosti niha med 25% in 75% (18).





Znaki

Visoka temperatura, mrzlica, splošna oslabelost, glavobol, bolečine v mišicah in vrtoglavica. Opazen je znižan krvni pritisk in upočasnjeno bitje srca, lahko so prisotne tudi abdominalne težave. Pogoste so rdečice obraza, vratu in zgornjega dela prsnega koša, krvave beločnice ter vnetje očesne veznice. V hemoragični fazi se pojavijo krvavitve, od drobnih petehij do velikih hematomov na koži in sluznicah, krvavitev iz nosu, dlesni, gastrointestinalnega trakta, urinarnega in respiratornega trakta.





Diagnostični testi

Virus KKHM spada med viruse, ki zahtevajo najvišjo stopnjo varnosti. Hitra mikrobiološka potrditev okužbe je pomembna za preživetje bolnika in za preprečevanje širjenja bolezni s človeka na človeka. • Značilni laboratorijski izvidi: trombocitopenija, levkopenija, povišane vrednosti jetrnih encimov in motnje v strjevanju krvi. • Dokaz virusne RNA z metodo RT-PCR v realnem času iz vzorca krvi, seruma • Dokaz specifičnih protiteles razreda IgM in IgG z encimsko imunskim testom (EIA).





Prenos in ukrepi

Človek se okuži z vbodom okuženega klopa ali trenjem odstranjenega okuženega klopa. Pogoste so tudi okužbe ob stiku s krvjo in tkivi okuženih ljudi in živali. Okužba po tej poti običajno povzroči težjo obliko bolezni z višjo stopnjo smrtnosti. Rizične skupine so predvsem kmetje, veterinarji, delavci v klavnicah in zdravstveni delavci na endemičnih območjih.



Zdravljenje

Zdravljenje je omejeno na spremljanje bolnika in podporno zdravljenje. Ribavirin je pogosteje uporabljen kot zaščita po izpostavitvi virusu kot v primeru zdravljenja. Cepiva ni.






Vstopna mesta

Koža - (ugriz klopa, stik s krvjo okuženega človeka), dihala pri uporabi aerosoliziranega virusa v biološkem napadu



Dekontaminacija

Virus je zelo občutljiv na okoljske pogoje, zato ga lahko uničimo že z običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi, 1 % hipokloritom ali izpostavitvi suhi toploti (56°C, 30min).



Podobnost znakov

Diferencialna diagnoza • Dengue vročica • Lasa mrzlica • Rumena mrzlica • Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom • Leptospiroza • Listerioza



Žarišča


Geografska razširjenost krimsko kongoške hemoragične mrzlice.





 

Na vrh strani